RASTOČA KNJIGA

Povest o rastoči knjigi sega v 9. stol., ko dobimo prve rokopise v slovenskem jeziku. To so Brižinski spomeniki. Leta 1550 Slovenci dobimo prvo slovensko tiskano knjigo. Spisal jo je protestantski pridigar in pisec Primož Trubar. Trubar je sestavil tudi prvi slovenski črkopis, ki ga je svoji slovnici uzakonil jezikoslovec in šolnik Adam Bohorič. Bohorič se je rodil v Brestanici, v Kršem pa je ustanovil šolo, ki jo je obiskoval tudi Jurij Dalmatin, mnogim znan po prevodu celotnega Svetega pisma. Kot protestantski pridigar naj bi Dalmatin pridigal tudi v Lutrovi kleti, ki stoji pod sevniškim gradom. Na razstavi je bilo razstavljeno tudi znamenito delo Slava vojvodine Kranjske. To pomembno zgodovinsko-geografsko in etnografsko delo opisuje Kranjsko v 17. stol. Avtor je ljubljanski plemič, baron Janez Vajkard Valvasor. Njegov je bil grad Bogenšperk pri Litiji. V njem je imel tudi veliko tiskarno in bakroreznico, kjer je natisnil to svoje veličastno delo. Stroški pa so bili tako visoki, da je moral grad prodati skupaj s čudovito mestno hišo in knjižnico v Ljubljani ter se preseliti v hišo v Krškem, kjer je kmalu po preselitvi, leta 1693, tudi umrl. Pred Valvasorjevo hišo v Krškem, ki je na žalost v razpadajočem stanju, stoji spomenik. Morda še zanimivost - Valvasor je zaradi znanstvene razprave o presihajočem Cerkniškem jezeru postal član Angleške kraljevske akademije - vanjo so bili vključeni najpomembnejši učenjaki tistega časa. Povest o razvoju slovenske besedne umetnosti in slovenskega gledališča nadaljujeta - prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik in prvi dramatik Anton Tomaž Linhart, ki je s komedijama Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi postavil temelje tudi za razvoj slovenskega gledališča.V obdobju romantike je ustvarjal naš največji pesnik - France Prešeren. Leta 1847 je izšla njegova edina pesniška zbirka z naslovom Poezije.

Leta 1836 je Janez Cigler napisal prvo slovensko povest Sreča v nesreči. Leta 1858 pesnik, pisatelj in dramatik Fran Levstik napiše prvo slovensko klasično povest Martin Krpan; čez osem let, leta 1866, Slovenci dobimo prvi slovenski roman Deseti brat. Napiše ga pisatelj Josip Jurčič… in tako so obiskovalci razstave Rastoča knjiga sledili najpomembnejšim avtorjem vse do sodobnih tvorcev naše literarne ustvarjalnosti in narodove samostojnosti.
Predstavljeni so bili še likovni, glasbeni in arhitekturni ustvarjalci, ki so s svojim delom ponesli ime Slovenije izven meja.

Morda niste vedeli:

Leta 1923 je prejel Nobelovo nagrado iz kemije Slovenec Friderik Pregl.

Slovenski čebelar in slikar Anton Janša je napisal je razpravo o rojenju čebel in Avstro-Ogrska cesarica Marija Terezija je ukazala, naj v čebelarskih šolah učijo po Janševih načelih.

Razstava je poudarila tudi delo priznanega arhitekta Jožeta Plečnika.

Razstavo Rastoča knjiga je pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana